Povišano kibernetsko tveganje v bankah: napadov veliko, a ostajajo pri poskusih

Poslovanje bančnega sistema glede na okoliščine ostaja dobro, v danes objavljenem poročilu o finančni stabilnosti ugotavlja Banka Slovenije.

Gospodarska aktivnost je v drugem četrtletju sicer nadomestila padec iz začetka leta, vendar so napovedi prihodnje gospodarske rasti nižje kot spomladi. Rast poganja zasebna potrošnja, medtem ko razmere v izvoznem delu gospodarstva ostajajo zahtevne. Negotovosti pa izhajajo predvsem iz mednarodnega okolja, navaja centralna banka.

A splošna raven sistemskih tveganj za bančni sistem se v zadnjem polletju po oceni Banke Slovenije ni spremenila. “Odpornost bančnega sistema na tveganja ostaja visoka in stabilna, tako zaradi ugodnih kazalnikov solventnosti in dobičkonosnosti kot likvidnostne odpornosti finančnega sistema. Pričakujemo, da bodo banke ohranjale visok nivo solventnosti tudi v prihodnjih letih,” pravijo.

Povišana kibernetska tveganja

Banka Slovenije spremlja osem različnih vrst tveganj, od kreditnega, dohodkovnega, obrestnega, pa do podnebnega in kibernetskega.

Edini segment, kjer od zadnjega četrtletja lanskega leta opaža povišano stopnjo, je kibernetsko tveganje. Centralna banka v danes objavljenem poročilu ugotavlja, da je tveganje zaradi geopolitičnega dogajanja in kibernetskih groženj povišano s stabilnimi obeti.

“Banke, tako v Sloveniji kot v Evropi, beležijo izjemno veliko število napadov, ki pa ostajajo pri poskusih. Obseg oziroma število incidentov se na splošno v Sloveniji, še bolj pa v bančnem sektorju, dejansko znižuje. V zadnjih treh do štirih letih sploh nismo obeležili nobenega kritičnega incidenta v bančnem sistemu,” je dejala direktorica oddelka Finančna stabilnost in makrobonitetna politika Meta Ahtik.

Slovenske banke v prvem polletju Banki Slovenije niso poročale o kibernetskih incidentih, ki bi povzročili finančno škodo ter vplivali na poslovanje s komitenti, piše v poročilu o finančni stabilnosti. Lani so bili po podatkih slovenske policije komitenti slovenskih bank zaradi kibernetskih napadov oškodovani v višini tri milijone evrov. Komitenti so bili podvrženi predvsem goljufijam, ki se nanašajo na zlorabo elektronskega in mobilnega bančništva (90 primerov), zlorabo plačilnih kartic (88 primerov) in lažne kredite (28 primerov).

Stabilizacija na nepremičninskem trgu

Še en pomemben segment so tveganja, ki izhajajo iz nepremičninskega trga.

Ta se po besedah Ahtik prebuja. “Letos smo zaznali rast obsega transakcij. Ta se je v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta povečal za okrog 25 odstotkov, če gledamo celotno lansko leto oziroma povprečje obeh polletij, pa že za blizu 30 odstotkov,” je dejala.

Čeprav je ponudba nepremičnin še vedno majhna, se ponudba in povpraševanje očitno v večji meri srečujeta na ciljnih nivojih, ki so obema stranema po godu, je dejala.

Ob tem je rast cen bolj umirjena kot na primer v lanskem letu, čeprav je bila v drugem četrtletju nekoliko višja kot v prvem. “Sicer je trg stanovanjskih nepremičnin še vedno zaznamovan z zelo rigidno ponudbo, povpraševanje pa se v veliki meri spreminja tudi z gibanjem obrestnih mer. Tako smo v zadnjem obdobju, ko so bile obrestne mere nekoliko nižje kot v preteklosti, zaznali porast obsega novih stanovanjskih posojil,” je stanje povzela Ahtik.

Vloge še kar rastejo, a prihranki tudi drugam

Tveganje financiranja prav tako ostaja opredeljeno kot zmerno s stabilno tendenco. Osnovni vir financiranja bančnega sistema so še vedno depoziti nebančnega sektorja. Prevladujejo vloge gospodinjstev, ki predstavljajo kar 50 odstotkov bančne pasive, sledijo vloge nefinančnih družb.

Edino nestabilnost v to strukturo financiranja po besedah Ahtik vnaša “zelo visok” delež vpoglednih vlog, ki se še vedno nekoliko povečuje in je v celotnem segmentu nebančnega sektorja pri skoraj 80 odstotkih.

“Obseg vlog nebančnega sektorja se je glede na lansko prvo polletje povečal, in sicer za skoraj 1,5 milijarde evrov, k čemur so največ prispevale vloge gospodinjstev. Za razliko od lanskega leta pa so se povečale tudi vloge nefinančnih družb in države,” je navedla.

Na Banki Slovenije sicer opažajo, da se varčevalne navade gospodinjstev nekoliko spreminjajo. “Tudi letos so se gospodinjstva odločala za nakup tako imenovane ljudske obveznice. Še vedno so relativno visoki tudi prilivi v vzajemne sklade, čeprav v primerjavi z lanskim letom nekoliko nižji, kar je bilo povezano s turbulencami na finančnih trgih v prvi polovici tega leta,” je dejala Ahtik.

Centralni bankirji opažajo tudi krepitev depozitov pri drugih bankah evrskega območja, kar velja tako za gospodinjstva kot za nefinančne družbe. Po mnenju Ahtik je to povezano z višjimi obrestnimi merami, ki jih nudijo banke v drugih državah za depozite.

Obseg vlog nebančnega sektorja se je glede na lansko prvo polletje povečal, in sicer za skoraj 1,5 milijarde evrov, k čemur so največ prispevale vloge gospodinjstev.

Meta Ahtik, Banka Slovenije

Večje banke so se zavarovale, manjše ne

“Obrestne mere za potrošniška posojila v Sloveniji so v zadnjem obdobju precej nižje kot v evrskem območju in se ta razlika še krepi. V zadnjem obdobju pa podobno sliko zaznavamo tudi pri stanovanjskih posojilih. Banke kot glavni razlog za spremembo posojilnih pogojev, kamor spadajo tudi obrestne mere, navajajo konkurenčne pritiske,” pravi Ahtik.

Nova stanovanjska posojila so praktično v celoti obrestovana po fiksnih obrestnih merah, imajo tudi relativno dolge ročnosti. Podobno tudi potrošniška posojila, ki imajo seveda krajše ročnosti.

Pred obrestnim tveganjem se varujejo zlasti večje banke, medtem k pri manjših bankah tega ni.

Slaba posojila predvsem v industriji

Kreditno tveganje v slovenskem bančnem sistemu je po oceni Banke Slovenije zmerno s stabilno tendenco. Prvi negativni učinki prelivanja razmer iz mednarodnega okolja v domače gospodarstvo so se odrazili v povečanem obsegu nedonosnih posojil, a le v posameznih segmentih portfelja.

“Zaenkrat se pri prebivalstvu ne zaznavamo, da bi se delež nedonosnih terjatev povečeval, se pa povečujejo obsegi nedonosnih terjatev,” je dejala Ahtik. Pri podjetjih so zabeležili povečanje zlasti pri predelovalnih dejavnostih in v segmentu gradbeništva, ampak “je treba podariti, da gre to v bistvu za posamezna podjetja, ne pa za neko široko osnovano prelivanje tveganj v bančni sistem”.

Ob povečevanju števila stečajev, za katere sicer ugotavljamo, da so v glavnem koncentrirani na majhne družbe, se povečuje tudi izpostavljenost bank. So pa po navedbah Ahtik te izpostavljenosti v primerjavi s preteklostjo izjemno nizke. Spremenila se je tudi struktura. “Če smo v prejšnji krizi videli velik del izpostavljenosti do gradbeništva, je zdaj več izpostavljenosti v predelovalnih dejavnostih, pa tudi v strokovnih, znanstvenih, tehničnih. Zmanjšali so se deleži gostinstva in nastanitvenih dejavnosti, ki so bile najbolj prizadete v pandemiji.”

Lepi dobički naj gredo za krepitev kapitala

Nižje ključne obrestne mere se odražajo v gibanju bančnih obrestnih mer, zmanjšanju obrestnega dohodka bank, ki pa ostaja, prav tako kot neto obrestni prihodki, nad ravnmi doseženimi pred začetkom cikla zviševanja obrestnih mer, je dejala Ahtik.

Neto dohodek je bil v prvih sedmih mesecih v primerjavi z enakim obdobjem lani manjši za približno 12 odstotkov, enako velja za neto obrestne prihodke. Zaradi zmanjševanja neto obrestnih prihodkov bi se lahko tu razmere poslabševale.

“Banke so neodzivnost varčevalcev na spreminjanje obrestnih mer izkoriščale za ohranjanje relativno višjih neto obrestnih prihodkov, kot so sicer bili v obdobju zviševanja tržnih obrestnih mer. Poleg tega so banke v prvi polovici leta uspele zvišati tudi neobrestne prihodke, kar se je odrazilo v visokem dobičku,” je poslovanje poslovnih bank opisala viceguvernerka Tina Žumer.

Ahtik je dodala, da je davek na bilančno vsoto zvišal operativne stroške strank. A dobiček, čeprav približno 12 odstotkov nižji od doseženega v prvih sedmih mesecih lanskega leta, je še vedno izjemno visok. “Visoki dobički omogočajo potencial krepitve kapitalske ustreznosti, ki tudi ostaja na solidnem nivoju. Slovenske banke so blizu tehtanega povprečja evrskega območja. Seveda pa pozivamo banke, da visoke dobičke ohranijo in vključujejo v kapital,” je dejala Ahtik.